Zaščita narave

Ponudba:

A. Enodnevni program (8 ur)

Čez dan boste imeli priložnost obiskati več krajev na severnem delu otoka, kjer boste izvedeli več o svetu ptic otoka Cresa. Spoznali boste nekatere ptice, zaradi katerih je otok skrivnosten kraj opazovalcev ptic, kot so: beloglavi jastreb, orel kačar, taščična penica in kupčar.

B. Tedenski program (6 dnevni)

Tedenski program vam omogoča podrobno opazovanje ptic na različnih lokacijah otoka. Ptice, ki jih lahko opazujete so navedene spodaj.

1. dan: Opazovanje ptic v bližini Sis-a, najvišjega vrha otoka. Sledi obisk eko-centra s predstavitvijo aktivnosti centra, ki so usmerjene k zaščiti otoka in še posebej k zaščiti beloglavega jastreba. Obisk razstave in ozemlja beloglavih jastrebov.

2. dan: Opazovanje ptic v Tramuntani, na severnem delu otoka (stari hrastovi gozdovi in nasadi pistacij).

3. dan: Opazovanj ptic v osrednjem delu otoka.

4. dan: izlet z ladjico vzdolž vzhodne obale, severne polovice otoka, v ornitološki rezervat KRUNA.

5. dan: izlet z ladjico vzdolž vzhodne obale, južne polovice otoka v ornitološki rezervat PODOKLADI.

6. dan: opazovanje ptic v južnem delu otoka.

C. Individualni program

V kolikor ste zainteresirani za ogled filmov ali fotografij divjih ptic (npr. hranjenje ali let beloglavih jastrebov), opazovanje posameznih vrst (npr. orel kačar, planinski orel, puščavec, taščična penica) oziroma kombinacijo opazovanja ptic z izleti in ogledom kulturnih znamenitosti, vam bomo z veseljem pripravili individualni program.

Možni so tudi poldnevni programi in izleti z ladjico

Vključeno:

• brezplačni vstop na razstave in ozemlje beloglavih jastrebov
• ornitolog

Potrebna oprema: dobri čevlji, daljnogled, oblačila primerna za vse vremenske razmere.

Območje: Hribovit otok Cres se nahaja v zahodnem delu Kvarnerskega arhipelaga. Je največji otok na Jadranu in je zaradi največjega števila različnih rastlin (1500) ekološko edinstven; med njimi so številne endemske rastline, ki so ostanek terciarnega dela ledene dobe. Danes je Cres najredkeje naseljen otok na Jadranu, z manj kot 3000 prebivalci, ki v večini živijo od reje ovac, oljkarstva, ribištva in nedavno od turizma.

Do sedaj je na otoku Cresu identificiranih 215 vrst ptic, vključno s 100 vrstami ptic gnezdilk. Otok je med ornitologi še posebej znan zaradi beloglavih jastrebov, ki gnezdijo na skalah nad morjem, vzdolž vzhodne strani otoka (70 parov). Nekatera gnezda se nahajajo le 10 metrov nad morsko gladino. Nenavadna raznovrstnost dvoživk in plazilcev (7 vrst dvoživk, 10 vrst kač, 11 vrst kuščarjev in 2 vrsti želv) nudi optimalne življenjske pogoje za orle kačarje, planinske orle, kanje, sokole in sove. Globoki kanjoni in jame so varna gnezdišča sivih sokolov, sov, krokarjev, puščavcev in ostalih ptic.

Na odprtih prodnatih plažah in pašnikih z borovničevim grmičevjem najdemo jerebice, kupčarje, penice in razne vrste srakoperjev ter škrjancev. Po vsem otoku lahko vidite vse tir vrste hudournika.

Na hribovitih grebenih, na severnem delu otoka (Tramuntana), ki je poraščen s hrastovimi gozdovi, najdemo številne ptice pevke, vključno z raznimi vrstami penic, siničk, ščinkavcev, strnadov, velikih detlov, kobilarjev in vijeglavk. Otok naseljujejo tudi številni jeleni lopatarji, ki so redno videni na livadah, iz obale se vidijo jate delfinov.

Ptice, ki jih lahko vidite: sršenar (Pernis apivorus), orel kačar (Circaetus gallicus), beloglavi jastreb (Gyps fulvus), planinski orel (Aquila chrysaetos), črni škarnik (Milvus migrans), jastreb (Accipiter gentilis), skobec (Accipiter nisus), rjavi lunj * (Circus aeruginosus), močvirski lunj * (Circus pygargus), ribji orel * (Pandion haliaetus), sivi sokol (Falco peregrinus), sokol lastovičar (Falco subbuteo), krokar (Corvus corax), siva vrana (Corvus corone cornix), kavka (Corvus monedula), rumenonogi galeb (Larus cachinnans), vranjek (Phalacrocorax aristotelis), smrdokavra (Upupa epops), kobilar (Oriolus oriolus), podhujka (Caprimulgus europaeus), vijeglavka (Jynx torquilla), veliki detelj (Dendrocopos major), grlica (Streptopelia turtur), čebelar (Merops apiaster), dlesk (Coccothraustes coccothraustes), veliki strnad (Emberiza hortulana), plotni strnad (Emberiza zirlus), dolgorepa sinica (Aegithalos caudatus), šmarnica (Phoenicurus ochruros), pogorelček (Phoenicurus phoenicurus), rumena pastirica (Motacilla flava), bela pastirica (Motacilla alba), beli hudournik (Apus melba), rjavi hudournik (Apus palidus), taščična penica (Sylvia cantilans), repaljščica (Saxicola rubetra), zlatovranka (Coracias garrulus), puščavec (Monticola solitarius), rjavi srakoper (Lanius collurio), veliki srakoper (Lanius excubitor).

* le v času migracije ptic!!